torek, 5. januar 2010

ZIMSKA URICA

Popoldan mi je preostala dobra ura do konca vsakodnevnega treninga otrok, ko zaključijo s plavanjem in jih je potrebno odpeljati domov - na večerno kosilo.

Privoščila sem si pravo pobeljeno tekaško uživanje. In ker je fajn, če znaš lepe trenutke deliti tudi z drugimi, sem tokrat iz toplega zapečka pregnala kar svojo sestro.

Sva se kar hitro dogovorile, da jo bova mahnile proti Pekerski gorci. Sama tekaško opremo vozim kar v avtu, tako da se z vprašanjem o lokaciji teka ne obremenjujem več.

Ana naju je pred odhodom še spravila v svoj bogat fotografski arhiv


in že sva bile na pobeljeni cesti na poti proti Pekerski gorci - se vidi cerkvica v odzadju



Spremljal naju je pogled na razsvetljeno cerkev.


Ob cesti sva naletele tudi na pravo okrašeno smreko - le kdo je tako priden, da krasi tudi drevesa ob cesti?


...in že sva bile tik pod vrhom.



Tudi venček visi na vratih.



Prav uživale sva, za konec, pa sva se še fajn nasmejale same sebi in svojim zasneženim in mokrim podobam.

Print Friendly and PDF

2 komentarja:

  1. Kakoooo sta fletni :)
    A ni fino tečt v snegu in dežju?!
    Sploh ne razumem ljudi, ki tega ne marajo in pozimi hodijo v fitnes.
    Pozdravček iz zasnežene Gorenjske!

    OdgovoriIzbriši
  2. To se ne da opisati, kako je to fajn. Počutiš se kot mali otrok v odraslem telesu. Uživajte - vsi!!!!

    OdgovoriIzbriši