sobota, 15. maj 2010

TOTI RADENCI

Po včerajšnji nemogoči, slabi, že prav grozeči vremenski napovedi sem bila pripravljena na vse. Tudi na najhujši dež in mraz. Nič me ni moglo več presenetiti.

In ko je budilka ob pol šestih odpela svojo melodijo me sploh ni zanimalo kakšno je vreme. Niti ganilo me ni, ko sem videla kako lije. V torbi sem imela namreč pripravljeno vse. Od zimskih oblačil do majice brez rokavov.

Pa smo šli. Najprej smo ob 7.00 v Mariboru odstavili Jerneja, ki je odrajžal na Ptuj na plavalno tekmo (bogi reveži so se namrazili do kosti), mi trije pa smo podaljšali pot proti Radencem. A glej ga zlomka. Včasih morajo tudi norci imeti srečo. Pri Lenartu so se dežne kaplje spremenile v kapljice, ki so kmalu ponehale. Bolj smo se bližali Radencem bolj prijazno vreme se nam je nasmihalo. In kar je najpomembneje - o dežju ne duha ne sluha. Temperatura pa idealna za tek. Le veter ga je žgal tako, da bi bilo treba le jadra razpeti in bi te v trenutku odneslo do cilja.

9.30 - štart.
Prvih par kilometrom kot po maslu, a bolj smo se bližali desetki težje je pričelo iti. Do 21 sem se kar fajn namantrala. Prav poznalo se mi je, da se za ta tek nisem sploh pripravljala. Na plan je bil uvrščena kar tako. Iz gole radovednosti, da vidim koliko lahko odtečem s takšnim zeeelo povprečnim treningom kot sem ga imela to pomlad. A,bolje kot sem odtekla si nebi mogla želeti! Čas 1:39:11 me je kar malo presenetil. Super je šlo in prezadovoljna sem! Juhuhu!!!

Sedaj pa s polno paro novim planom in zmagam naproti!





Print Friendly and PDF

Ni komentarjev:

Objavite komentar