Če sem prejšnji teden imela na planu še zadnji dolgi tekaški trening, je bil ta vikend na sporedu še zadnji težji hitri trening. 2000-ke s ponovitvami. Trening, ki se običajno teče na stadionu. A žal, v soboto popoldan in nedeljo so vrata stadiona zaklenjena. In sem krožila po Rušah. Spet in spet in spet,....
Smešno. A ko iščeš, oziroma potrebuješ primerno tekaško traso, pa čeprav le dva kilometra, ugotoviš, kako je pravzaprav vse blizu. Kako so razdalje kratke in koooliko moraš pretečt, da mineta dva hitro-hitra kilometra. Oooo, kaj šele pri dolgih tekih. Se je potrebno včasih kar "namatrat", da nabereš 30, 35 ali pa 40 kilometrov v enem kosu. Ali pa krožiš. Dvakrat do Maribora in nazaj. Ali pa enkrat do Maribora in še dvakrat okrog Ruše, ali pa do Hoč in nazaj, pa še enkrat okrog Ruše, ....
Skratka, najtežji vikendi so za mano, sledi le še piljenje forme in tekma. Kako gre? Zaenkrat super. Kar težko verjamem kako hitro so tokrat minili vsi treningi, tako lahkotno, brez večjih muk, prav fajn je bilo. .... komaj čakam tekmo. Letos ne grem v Ljubljano, a bom tekla na isti dan.
Ni komentarjev:
Objavite komentar