Kadar uživamo ogljikove hidrate, se le-ti razgradijo v enostavne sladkorje in nekateri se potem sintetizirajo v glikogen in shranjujejo v mišici kot gradivo. Glukoza, laktoza (mlečni sladkor) in fruktoza (sadni sladkor) so monosaharidi in se lahko v določeni fazi pretvorijo v glikogen. Beli sladkor je disaharid in zahteva za razgraditev še dodatno fazo, pri tem pa se porablja več energije in upočasni ostale procese.
Po tem ko se glukoza absorbira skozi trebušno steno, se po krvi transportira v telo. Mišične celice absorbirajo ta energijski vir in ga shranjujejo v obliki glikogena, ki ga nato porabljajo med vadbo. Posebne zaloge glikogena se shranjujejo tudi v jetrih. Ko se vse zaloge napolnijo, se glukoza spreminja v maščobo in se v takšni obliki skladišči v telesu.
Prvih 10 minut aerobne vadbe mišice porabljajo najbolj priročen vir energije, torej večinoma glikogen iz mišic. Glikogen v kombinaciji s kisikom, ki ga dovaja kri, proizvaja energijo in nekaj odpadnih snovi. Tudi mlečno kislino. Dokler trening ni anaeroben (brez sape), bo odstotek mlečne kisline dokaj nizek in jo bo kri sproti odvajala iz mišic.
Po približno 10-tih minutah vadbe telo prične porabljati tudi gorivo iz mišičnih celic. Kar nekaj časa traja, da se uskladiščena maščoba razgradi v maščobne kisline in sprosti vkrvi v primerni količini, da zadovolji potrebe lačnih mišičnih celic.
Šele po 30-tih minutah lahko postane maščoba primarni vir energije, z majhno prisotnostjo glikogena. Vendar samo zato, ker porabite več maščob, še ne pomeni, da lahko sedaj uživate več maščob. Ogljikovi hidrati so vsekakor najboljši vir energije, preveč maščob v prehrani pa lahko ovira našo pripravljenost.
Ni komentarjev:
Objavite komentar