NOVI VRTIČEK

Že dolgo sem razmišljala o takšnem majhnem kupčku zemlje, na katerem bi se bohotile samo buče in zgolj buče. Pa nikoli ni bilo časa. No, čas je že bil, a tisti prvi prosti čas raje porabim za tek in kolesarjene, potem je drugi prosti čas, ki gre v kuhanje in pečenje in šele nato pride tretji prosti čas. Ta je namenjen vrtu in glede na to, da je šele tretji, ga je  prilično malo, ker ... četrtega prostega časa že skoraj več ni. 

No, pa saj tudi tega tretjega prostega časa ni tako malo, če si dan fajn organiziraš. Še posebej vikende. Pač zjutraj ni priporočljivo dolgo spat, pa potem izkoristim vsako prosto minuto, da postrim vse kar mi je za postoriti, no, seveda si redkokdaj privoščim poležavanje in gledanje v zrak, televizija v glavnem odpade, pa časa za knjige tudi ni ali pa je zelo, zelo redek. Največkrat zvečer v postelji. Ampah ta čas ni omembe vreden, ker po navadi po 15-minutah branja samodejno zatisnem oči. In potem naslednji dan itak ne vem kaj sem prebrala, tako da moram ponavadi znova prebrati tisto kar sem včeraj, .... in tako sem v začaranem krogu z ogromno neprebranimi knjigami. 
Pa kaj!

Skratka, nastal je nov vrtiček za buče in bučke. Takšen prav lušten. Naredila sem ga kar sredi zelenice tako, da sem tla najprej na debelo obložila s kartonom, nanj sem v debelem sloju razprostrla vejice obrezanih pušpanov in okrasne češnje, preko pa sem naredila hribček zemlje pomešane z zmletim vejevjem. Okrog in okrog pa sem v krogu zložila veeelike kamne, nabrane kar ob bližnjem potoku. In sedaj že rastejo. Čajote in buče špagetarice, sledile bodo jim še cukini bučke in buče hokaido.